Poletne počitnice so za večino otrok najljubši del leta. Ob besedi počitnice otroci pomislijo na zbujanje brez budilke, brezskrbno igranje s prijatelji, plezanje po drevesih, razposajene dogodivščine, dolge dneve in lovljenje ob mraku, prve simpatije, vse to in še več.
Poletne počitnice so za večino otrok najljubši del leta. Ob besedi počitnice otroci pomislijo na zbujanje brez budilke, brezskrbno igranje s prijatelji, plezanje po drevesih, razposajene dogodivščine, dolge dneve in lovljenje ob mraku, prve simpatije, vse to in še več … Kot že sama beseda »počitnice« pove, je to čas počitka, zato naj učenci za dva meseca lepo pospravijo svojo šolsko torbo.
Vseeno pa je preživljanje počitnic dandanes malo drugačno, kot smo jih preživljali včasih. Danes se je velik del družabnih stikov, komunikacije in zabave preselil na družabna omrežja in v virtualni svet igric. Informativno-komunikacijska tehnologija (IKT) je postala del našega vsakdana. Nihče si ne predstavlja službe brez računalnika, potovanja brez navigacije, življenja brez možnosti takojšnega telefonskega klica ... IKT je prodrla v vse sfere našega življenja – v službe, šolo, naše domove in medosebne odnose. Pogosto nam olajša življenje in nam je v pomoč, vendar moramo biti pozorni tudi na njene zanke in pasti, saj vpliva na naše možgane, s tem pa na naše navade, vedenje, komunikacijo, odnose … V času, kjer je tehnološki napredek neizogiben, hiter in že nam, odraslim, občasno predstavlja izzive, je še tako bolj pomembno otrokom postavljati zdrave omejitve. Težko jih pred tehnologijo obvarujemo, lahko pa jim pri uporabi le-te damo dober zgled. Pomagamo jim lahko s pogovori o primernih in manj primernih vsebinah in pri izbiri le-teh, ozaveščamo in omejimo dovoljen čas za videoigre in družbena omrežja ter smo aktivno udeleženi pri otrokovem odkrivanju zapletenega in hkrati privlačnega virtualnega sveta.
Videoigre – učenje ali zapravljanje časa?
Še dobro se lahko spomnimo, ko smo lahko na prvih telefonih igrali »kačo«. Koliko časa smo vztrajali? Ali smo lahko igrali ure in ure? Videoigre so danes postale veliko bolj vznemirljive, zabavne, napete, polne zanimivih dražljajev, ki se spreminjajo v delčku sekunde, stimulirajo naše možgane in vzbujajo »željo po še«. Temu lahko enostavno rečemo tudi, da vodijo v odvisnost. Video igre so grajene tako, da otroka spodbujajo k napredovanju na vedno višjo raven. Stimulirajo možganske centre za nagrajevanje, kar pomeni, da prinašajo intenzivno ugodje. Še večji izziv pa so igre z več igralci, kjer je prisoten tudi socialni vidik, kjer se igralci lahko pod izmišljenimi imeni grupirajo, hvalijo in grajajo hkrati. Pri vsem tem pa je njihova prava identiteta skrita. Pri otrocih, ki se v času odraščanja šele učijo socialnih veščin, je prisotna nevarnost nerealnega razumevanja socialnih interakcij (npr. otrok ne želi zapustiti igrice, ko ga mama pošlje v trgovino, ker bi pustil soigralca na cedilu).
Vseeno pa se moramo zavedati, da ima vsaka stvar pozitivne in negativne učinke. In tako je tudi z video igricami.
Pozitivni vplivi igranja videoiger
Raziskave kažejo, da lahko igranje videoiger izboljša kognitivne sposobnosti otrok, kot so prostorska orientacija, pozornost in reševanje problemov. Igranje strateških in ugankarskih iger spodbuja možgane k hitremu razmišljanju in logičnemu sklepanju, saj spodbujajo naše možgane k miselnemu preigravanju več možnih rešitev in k načrtovanju strategij, ki bi nas vodile k ugodni rešitvi. Urijo se koordinacija oko-roka, finomotorične spretnosti, refleksi, saj igre zahtevajo natančne, hitre odzive. Prav tako spodbujajo urjenje spomina oz. pomnjenja in veščin odločanja, saj zahtevajo miselno analizo, tehtanje pozitivnih in negativnih vidikov vsake opcije, soočanje s praktičnimi vprašanji in etičnimi dilemami. Igre so lahko tudi del učenja, saj na spletu najdemo mnogo izobraževalnih iger, kjer lahko otroci preko igranja spoznavajo, pridobivajo in utrjujejo nova znanja pri različnih šolskih predmetih. In čeprav nenehno opozarjamo na pasti video iger pri razvijanju socialnih veščin, lahko le-te vseeno povezujejo in pomagajo graditi socialne stike. Otroci in mladostniki se lahko spoznavajo in povezujejo s prijatelji in drugimi igralci po celem svetu. S tem se lahko učijo tujih jezikov, izmenjujejo izkušnje, se učijo timskega dela ... Preko skupnega interesa se lahko spletejo tudi posebne socialne vezi.
Negativni vidiki igranja videoiger
Veliko popularnih videoiger vsebuje nasilne in druge neprimerne vsebine, kjer so pogosti elementi streljanje in ubijanje nasprotnikov. Pri tem imajo igralci več življenj, kar razvija lažno predstavo o neranljivosti življenja, novih neomejenih možnostih in izkrivljeno razumevanje nevarnosti ter odnosov do nasprotnega spola. Prihaja lahko do preslikave konfliktov, sporov oziroma nestrinjanj iz virtualnega sveta na realni svet, kjer so socialni stiki veliko bolj večplastni in zahtevni, kot se lahko kažejo v virtualnem svetu. S tem lahko otrok, ki veliko časa preživi z igranjem videoiger, zanemarja resnične socialne stike, svoje šolske in družinske obveznosti ter druge aktivnosti, ki se mu velikokrat zdijo manj pomembne in nezanimive. To se odraža v pogostejših konfliktih z bližnjimi, ki mu postavljajo meje, splošnemu nezadovoljstvu, pomanjkljivi in odkrenljivi pozornosti, pomanjkanju spanca in posledično slabšem učnem uspehu, socialni izolaciji ter odvisnosti. Preživljanje prostega časa za zasloni pa škodljivo vpliva tudi na zdravje oči ter na telesno aktivnost, saj igrice pomenijo sedeči način preživljanja prostega časa, kar pa lahko vodi v slabšo telesno držo, slabšo telesno kondicijo in celo debelost.
Na prvo žogo bi nekateri celo rekli, da znamo našteti več pozitivnih vplivov videoiger na otroke kot negativnih. A pozor! Vsi pozitivni vplivi nimajo nikakršne vrednosti, ko je zaradi prekomerne rabe ali škodljivih vsebin načeto otrokovo duševno in/ali telesno zdravje.
Zavedajmo se, da so videoigre kot sladkarije. Zelo jih imamo radi, razveselimo se jih in nam polepšajo dan, a tudi brez njih se da preživeti, lahko tudi bolj mirno in zdravo.
Zatorej, z vstopom v počitnice si odrasli obljubimo, da bomo otrokom zgled pri uporabi telefonov, tablic in drugih naprav, da bomo omejili čas dnevne uporabe, se otroku večkrat pridružili pri športnih aktivnostih, se z njim pogovarjali, brali pravljice, igrali družabne igre, likovno ustvarjali, kuhali in se preprosto prepustili otroški domišljiji, ki v svojem bogastvu in izvirnosti presega vsako videoigero.
Naj bodo letošnje poletne počitnice za vsakega otroka lepe, zabavne, živahne, brezskrbne in nepozabne!