Ne bomo dolgovezili, ker danes praktično ni človeka, ki ne bi bil tako ali drugače povezan z internetom, pa naj bo to mobilni telefon ali običajen računalnik. Brez telefona skorajda ne gremo več nikamor, socialna omrežja so postala ne le koristna, pač pa celo droga. V vsem tem je vedno tudi nekaj dobrega - tako majhna napravica z zaslonom, ki jo nosite s sabo, prinaša na dlani vso znanje človeštva (razen če jo imate za gledanje videov z mačkami). Poveže vas s svetom in ljudmi, pomaga tudi pri navigaciji, skratka - življenja brez interneta si ni mogoče več zamišljati. 

Skozi to so se razvile različne tehnologije, ki so svetlobna leta naprej od tistega, kar smo v šoli poznali s prstom po zemljevidu (atlasu). Satelitski posnetki z zemljepisnimi koordinatami na tisočinko kotne sekunde natančno pomagajo določiti meje vaše parcele ali kukati čez sosedov plot. PISO je na primer izvrsten pokazatelj tovrstne rabe, saj je online zemljiška knjiga z natančnim popisom lastništva parcel in vsega okoli vas. Pa še javno dostpna je. 

Ampak PISO je bil šele začetek. Pred 20 leti je Google začel sestavljati najbolj natančen zemljevid sveta z vsemi možnimi informacijami, običajne karte so prekrili s satelitskimi posnetki in potem so na ceste in ulice poslali še vozila s 360-stopinjskimi kamerami. Nastal je Google Street View, ki omogoča virtualno premikanje po vsaki ulici, tudi ulicah in cestah naše občine. Gre sicer za precej primitivno metodo sekvence sferičnih posnetkov, ki pa lahko vendarle lahko omogočijo navidezni ogled praktično vsake uličice in hiše in z malo sreče na fotografijah potem prepoznate še znanca, ki je v času fotografiranja (nazadnje je Google vozil skozi Dravograd pred nekaj meseci, večina posnetkov pa je stara eno leto) kosil travo. 

Pred leti je domača lokalna pamet ustvarila tudi projekt Dravograd 360, kjer so s sferičnimi posnetki (ki omogočajo pogled v katerokoli smer iz neke točke) zajeli ogromno zračnih posnetkov, pa tudi notranjosti objektov, ki jih lahko vidite na www.dravograd360.si. Delo Airlabs je sicer že nekaj v stagnaciji.

Za konec omenimo še fantastični svet simulacij. Ko je Microsoft jeseni 2020 izdal novo različico simulatorja letenja, so uporabili inovativno tehnologijo kreiranja 3D svetov iz satelitskih posnetkov (Microsoftov ekvivalent Google Maps je Bing) in topografije. Naenkrat smo dobili tridimenzionalni svet, ki verno posnema vse, kar poznamo okoli nas. Umetna pamet iz posnetkov in višinskih parametrov tako ugotovi, kakšen je relief in kakšni so objekti na sliki in potem izumi nekaj, kar je relativno od daleč videti zelo zelo podobno Dravogradu in okolici. Naslednji korak, ki Dravograd še čaka, Ljubljana pa ga že ima, pa je 3D svet iz fotogrametrije, tehnologije 3D skeniranja objektov iz fotografih, ki verno prikaže vsako hišo in objekt in zunanjost. 

Za nameček so v Flight Simulatorju 2020 omogočili, da lahko skupnost, ki šteje nekaj 100 tisoč ljudi, tudi sama dodaja objekte kot je na primer naš grad in popravlja podrobnosti. Fotografija na naslovnici tokratne revije je zgodnje poletno jutro, ko sonce šele vzhaja, luči pa še niso ugasnile. S pomočjo preračunavanj simulacija prikazuje tudi resnične lunine mene, realni so časi vzhoda in zahoda sonca, upošteva pa tudi vreme. Iz online servisov je tako Dravograd v simulaciji tudi sončen, oblačen in nenazadnje zasnežen, ko so parametri nastavljeni na zimske mesece. Natančnost je odvisna prav od kakovosti posnetka Dravograda v mapah Bing, ki do letos poleti niso bile najboljše, zdaj pa je vse skupaj postalo zares fenomenalno.

Z natančnostjo reliefa 10 metrov je po novem vidna tudi naša hidroelektrarna, še vedno pa ni obeh glavnih mostov. A kot osnova odlična za občudovanje naših krajev iz kateregakoli kota in podlaga za popravljanje in dodajanje resničnih objektov s strani nekaj virtualnih pilotov Dravograda. Še več fotografij si oglejte na zgornji povezavi na naši spletni strani, kjer je tudi video sprehoda nad Dravogradom.